Po dolgem usklajevanju smo le našli en skupni termin, da gremo do vode.
Kot se za lep vikend spodobi, je bilo povsod polno. T. je bil že v kampu v Luciji in je rabil eno uro do Fiese. Too much. :-(
Zato sem raje že na avtocesti zavil za Ankaran.
V tistem plitkem blatnem zalivčku sem bil že lani - mislim da se reče sv. Katarina. Tam ni nobenega užitka.
Na Debelem Rtiču bi znalo biti ugodno, ampak je od prvega možnega parkirišča do vode skoraj 1 km nošenja opreme po makadamu in skalah. Problem..
Ker sem imel čas, sem raziskal še kamp in obalo naprej skoraj do meje. Imel sem srečo in sem našel miren, prazen košček obale tik ob cesti. Odlično za transport.
Ko so prišli še ostali, smo se spravili v vodo. Party-pooper T. je bil brez jeklenke ;)
Jaz in K. sva plavala proti sredini zaliva. Voda je tako plitka, da tudi po 10 minutah plavanja še vedno lahko stojiš. Vidljivost je bila cca 2m. Upala sva, da bo na sredini kaj bolje. Plavala sva do boje. Ker se ni videlo skoraj nič, sva šla ob verigi do tal. Cca 12m globine. Potapljal sem se z glavo navzdol in roke sem imel pred seboj - če bi se slučajno kam zabil. Ampak sem se samo do komolcev zaril v mulj. =) Na dnu je samo mulj in blato. Tam nisva imela kaj početi, zato je bilo čez 40 sekund konec potopa.
Je bilo pa fino, da smo se vsaj malo namočili.
Po poti proti domu smo se ustavili v lokalni piceriji v Ankaranu - bruuh! Nikoli več. Soc varianta.
Doma raje ena fina večerja za si popravit okus.
Mimogrede še kakšna večerna fotka....
Ni komentarjev:
Objavite komentar