Zimski večeri

Sedaj se začenjajo temni zimski večeri. Sedim ob topli peči, v kateri prasketajo drva, in obujam spomine na mokro poletje. Sedaj imam čas, ko lahko dopolnim zapise o preteklih potopih.

Veselo na delo!

27., 28. Piranska punta

10. november 2007

Za danes je bil planiran obisk otoka Cres. Za en sam dan se ne splača hoditi tja in delati 400 kilometrov za kratko namakanje prstov v vodo. Sem rekel da ne grem. Potem pa je druščina predlagala tauh v Piranu. Hmm, to bi pa šel! In še sončno vreme je bilo napovedano. V Izoli smo se ustavili samo na ogled nekaj malega opreme Mares. Voda pa je bila preveč kalna. Zato smo jo mahnili do Piranske punte, do potapljaškega centra. Kljub obotavljanju, ali bi se preoblačili zadaj v centru, sem nazadnje sprejel. Zdelo se mi je malce veliko 3 eur za eno uporabo prostorov - ampak sem se zmrzovanja na prejšnjem tauhu v Bohinju in Soči... Torej center ja.

Lokacija : Piran - punta
Čas : 13:50
Globina : 13,4m
Trajanje : 44 minut
Udeleženi : S., R., A., K., J.
Vreme: ~16°C, jasno, sončno.
Voda: 15°C, mirno
Vidljivost: 5m
Oprema: 15L na 200 bar, 8 kg uteži, 5+5mm obleka

Profil potopa:


Na prvi potop smo šli vsi. Po pesku v vodo in naprej do grebena. Ob dnu grebena smo plavali levo (proti zahodu). Vidljivost ni bila kaj prida. Tam sem bil vesel, da sem s sebj vzel baterijo. V luknjah med skalami je bilo marsikaj živega. Kot ponavadi mnogo ježev, tistih velikih vijoličastih z belimi konicami. Res so bili lepo rejeni. Tudi enega večjega jastoga smo videli. In ugor se je skrival v luknji. Ob povratku smo plavali višje, kjer je bila bistveno boljša vidljivost.
Po potopu se je res prilegel topel tuš. In hamburger.


Po dvournem počitku sem smuknil nazaj v mokro mrzlo obleko in dodal topel tuš. Na ta potop smo šli samo trije.

Lokacija : Piran - punta
Površinski interval: 2h
Čas : 16:36
Globina : 9,4m
Trajanje : 35 minut
Udeleženi : S., R., A.
Vreme: ~14°C, jasno, mrak, vetrovno
Voda: 15°C, valovito
Vidljivost: 3m.
Oprema: 15L na 100 bar, 10 kg uteži, 5+5mm obleka

Profil potopa:


Veter je morje kar dobro vzvalovil, zato smo imeli težave pri vstopu. Ampak je šlo. Vidljivost na prvih metrih je bila enaka kot na dnu Bohinjskega jezera. Nula. Valovi so dvignili ves mulj. Na 5 m globine valovi niso bili več tako močni in tudi vidljivost je bila še kar. Zunaj je bil že mrak, zato so bile svetilke obvezne. R. je preizkušal nov fotoaparat in ohišje. Poskušal sem mu pomagati z iskanjem zanimivih lokacij. Ampak sem verjetno bolj škodil z dvigovanjem mulja. Vseeno pa je nastalo nekaj lepih fotografij.
Zaradi majhne zaloge zraka in valov smo kmalu zaključili potop. Valovi so se medtem še stopnjevali. V meter visokih valovih je težko priti iz vode ves natovorjen. Iskanje v valoviti blatni vodi izgubljene plavutke je bilo uspešno.
Po potopu je sledila slastna večerja v Divači. Vse, kar je bilo ta vikend v zvezi z Martinovim je bil Martinov krožnik za večerjo - sv. pečenka, pečenica, rdeče zelje in mlinci. Mljask!

Škarpena, skrita pod skalo


Rakec


Jež


Mesto Piran med valovi


Ob povratku iz vode


Rezultat testa računalnika


In za konec še video iz vode: KLIK
(c) Rado M. / pvalveproduction

Računalnik!

Že nekaj časa sem iskal primeren potapljaški računalnik zame. Po priporočilih je Uwatec Aladin standarden računalnik, ki ga uporablja veliko potapljačev. Serija računalnikov Pro se ne izdeluje več. Nisem želel kupovati rabljenega tako pomembnega dela opreme kot je računalnik. Kupil sem model Uwatec Aladin Prime. Je okrogle oblike, kar marsikoga moti. Priznam, pravokoten displej je res bolj čitljiv, ampak tudi na tega se da navaditi. Zanj sem odštel okrog 240 eur. Všeč mi je, da ima IR port za prenos shranjenih potopov. Shranji jih lahko do 25. Baterijo lahko uporabnik zamenja sam. Računalnik je že pripravljen za Nitrox mešanico do 50%. Nima pa možnosti delovanja v “bottom-timer” načinu (gauge-mode). Ampak jaz tega ne rabim - računalnik imam zato, da mi nadomesti tablice, izračuna dekompresijske postanke in me opozori na potencialno nevarno situacijo. Seveda pa mu (kot tudi ostalim elektronskim napravicam) ne gre zaupati 100%. Potapljanje je lahko nevaren šport in je potrebno misliti z lastno glavo.
Računalnik gre na prvi test jutri v Piran.

-----------------
Dodano 13.11.2007
Danes sem kupil še USB - IrDA vmesnik, namestil program SmartTrak in shranil profile potopov.
Program je pregleden in uporaben. Ima možnost kreiranja kompletnega logbook-a, z opisom lokacije, vremena, podvodnega sveta,... Manjka pa mu funkcija za izvoz podatkov. Velik minus.

22. Fiesa

Tega potopa ne bi posebej omenjal, če ne bi iz vode nevede prinesel spremljevalca, ki se je na suhem nastavil pred lečo, poetem pa šel plavat naprej.

15. Fiesa - nočni potop

26. julij 2007

Končno sem dočakal moj prvi nočni potop. Kolega S. je omenil nočno utapljanje, in smo hitro zagrabili priliko. V četrtek, po šihtu, vsi spočiti smo se dobili v Fiesi okrog 20h. Sonce je ravno lepo zahajalo, turisti in lokalni kopalci so se pospravljali s svojih pozicij po celodnevnem mučenju ob ležanju na soncu. Bilo nas je 7. Kar primerno za dve skupini.

Lokacija : Fiesa
Čas : 22h - 24h
Globina : 13m
Trajanje : 70 minut
Udeleženi : R., A., K. in S., D., N., T.
Vreme: ~26°C, jasno, noč.
Voda: ocena: 26°C na površini, 24°C spodaj
Vidljivost: ~5m.

Dokler je bilo sonce še visoko, je bila prilika za poplesavanje po obali in fotografiranje ob sončnem zahodu....


Potem so se začele priprave. Konkretno na sliki je naš Dive Monster.
Če bi baterije tako dobro svetile kot na sliki, bi bilo super ;-)


Ko sonce pade v morje, gremo za njim. Žal ga nismo našli.

Odhod v vodo. Šli smo v dveh skupinah.
T., S., D., N. so šli naprej iskat ladjico Meduzo. Jaz, K. in R. pa smo šli za njimi bolj počasi do grebena, tam pa proti zahodu po pesku. Zame je bil ta nočen potop nekaj povsem novega. Vedel sem sicer, da se ponoči prikažejo povsem druge živali, ampak jih res nisem pričakoval toliko. V Fiesi ponavadi čez dan vidiš črnike, ki počasi plavajo nad grebenom, če imaš srečo kakšno mlado škarpeno in če imaš res srečo bojda tudi morskega konjička. Jaz ga žal še nisem videl.
Ponoči pa gredo dnevne ribe spat. V bistvu samo pri miru ležijo na pesku. Zato pa je najprej čisto mirno mimo nas priplaval majhen ligenj.
Potem smo ujeli dve sipi. Te majhne zverinice znajo plavati samo v eno smer. In ko jo naštudiraš, je ni težko ujeti. V roki je bila najprej malo živčna in se je poskušala rešiti s poganjanjem svojih turbo motorjev. Kolikor je majhna zverinica ima kar močan pritisk vode. V roki se je nato umirila in ko sem odprl dlan, ni šla nikamor. Ko pa sem jo dregnil s prstom, je spustila črnilo in švignila v noč.
Mimo je po pesku pridrsal tudi morski list. Ko sem mu posvetil, se je hitro skril v pesek.
Še največ pa je bilo rakovic. To prav gomazi po skalah in po pesku. Ene so bile stare, že poraščene z algami, ene so bile pa prav majhne - 5 cm dolge - še čisto roza/oranžne. Če si jo malo drezal, se je skrila med skale. Če pa si še malo šaril s prstom proti njej, je začela grozit s kleščami. Prav zabavno.
Tudi okrog kock je bilo živo.
Potop je bil res enkraten! Hvala ostali ekipi, ki je morala prenašati tri mladiče na prvem nočnem potopu.
Zaključili smo s pozno večerjo in odsanjali proti domu. Ob treh ponoči sem se privlekel do postelje. Zjutraj pa novim zmagam naproti na šihtu. ZzzZzzz..

p.s. Ker nimam druge podvodne slike, bo morala biti tudi ta na desni v redu.

Za konec še skupna fotka vseh udeleženih.
Razen kamermanke, ki se skriva za fotoaparatom.

14. Bohinj in njegova legenda

21. julij 2007

Vse kar sem slišal o Bohinju je to, da je voda zelo mrzla in da so Bohinjci hudo škrti.
Ko smo se odpravljali tauhat tja, smo izvedeli pa še eno zanimivo podrobnost - baje je med vojno v jezero zletel vlakec z bojnimi plini Iperit. Pa pojdimo pogledat. Če res najdemo bombe s plinom, bo pa še bolj zabavno =)

Ekipa je bila kar številčna. Največji car je bil jože s svojim avtom. Ameriški avto in Bohinjske ceste - no go!



Če koga zanima, kako se je peljati v takem avtu, vprašajte živino, ki se je peljala v kesonu:


Statistika:

Lokacija : Bohinj, severna stran
Čas : 13h - 15h; 18h - 19h
Globina : ~15 do 20m; ~4m
Trajanje : 30 minut; 20 minut
Udeleženi : Al., Ka., Ti., Mi., Jo., Ne.
Vreme: ~28°C, jasno, sončno.
Voda: ocena: 21°C na površini, 10°C na 20m.
Vidljivost: 6 m v zgornjem pasu, 1-2 m v globini.

S čolni smo šli na drugi breg jezera - motit poštene državljane med sončenjem na nudo plaži.


Priprave za odhod...
Veslanje na drugo stran je bilo še kar zabavno. Vsi smo bili polni pričakovanja, da bomo našli ne-vem-kakšno-železno-in-strupeno čudo v jezeru. Malo smo upali tudi na "začetniško srečo".
Razdelili smo se v dve skupini. Jaz in J. sva šla naprej.
Ko smo šli v vodo, je bila kar hladna. Seveda, ker sem se prejšnji dan potapljal na Cresu. Tam je voda prav vroča v primerjavi s to v Bohinju. Ampak - ko sva se spustila na globino ... hudoo! to pa je mraz. Po cca. 10 minutah plavanja me je že tako zeblo, da sem premikal samo še noge, sicer mi je mrzla voda tekla notri pri ostalih luknjah. 10mm neopren pomaga samo, če ga nikjer ne zaliva. Najbolj so trpele roke, ker imam čisto tanke rokavice in seveda obraz.

Ko sem se malo navadil na nizke temperature, sem komaj začel opazovati okrog sebe. Plavala sva ves čas ob pobočju. Tam v bistvu ni nič nenavadnega za videti, ker tam ni civilizacije = ljudi ki smeti mečejo v jezero. V glavnem je mulj, občasno pa pesek in zaplate odpadlega listja z dreves. Tudi kakšno debelo deblo se najde. Življenja skoraj ni. Tu in tam je kakšna majhna ribica, to pa je vse. In tudi vidljivost je slaba - če sem plaval za buddyjem, sem videl samo njegove plavutke in noge. In nič več.

Tudi buddyja je zeblo in sva se počasi dvignila na površje. Sam sebi sem se čudil, da sem prej jamral nad hladno vodo. Sedaj se mi je zdela prav prijetno topla... In tudi vidljivost je bila boljša.

Kamerman N., T., M. in K. so šli v vodo za nama. Ko sva z buddyjem počivala na površini, sva opazovala njihove mehurčke. Glede na položaj mehurčkov so šli globlje od naju. Tudi oni niso našli nič zanimivega. So si pa privoščili izdatno rekreacijo, ker so se premikali zelo hitro. Mogoče pa jih je vlakec vozil po dnu =)

Po krajši pavzi sva se vračala v zgornjem pasu toplejše vode. Ker so imeli nekateri še obveznosti, smo se hitro pospravili v čolne in odpujsali domov.

Nekaterim pa je bolj pasalo ležanje v travi ob vodi in smo si privoščili zasluženo malico. Pizza delivery guy se je izkazal! Samo napitnino pa je pozabil pokasirat. ccc...


Med počivanjem po napornem in izdatnem kosilu smo občudovali jadralne padalce, ki so se prevažali po nebu z bližnjega hriba.


Med drugim smo debatirali tudi o drugih možnih lokacijah za potapljanje. Jezero je veliko in je sigurno kje kakšen zanimiv košček podvodnega sveta.

Meni pa se je smilila še napol polna flaša s finim ljubljanskim zrakom.
Po pavzi in dremanju v prijetni senčki sem se še enkrat spravil v vodo.
Tokrat na južni strani jezera ob lesenem pomolu - pod športnim centrom. (zemljevid) Presenetilo me je, da je bila vidljivost precej boljša kot na drugi strani jezera. Plaval sem v plitvini, kjer je topla voda. Ob točki vstopa sem si postavil orientir - plastično cev sem zapičil v blato - in plaval proti zahodu. Tukaj je mnogo več rastlinja in rib. Posebej rade se skrivajo pod pomoli. Med najdenimi trofejami so: usnjen na pol požrt čevelj, plastičen plavalni čevelj, nekaj deset metrov debelega laksa, plastične cevi, dežnik in steklenica od šampanjca. To sem za hec do polovice napolnil z zrakom in jo zapičil v mulj. Da vidimo, če bo drugič še tam :) Svinjarije pa je vseeno mnogo manj kot na Bledu. Ob vračanju pa so začeli pred mano letet v vodo majhni beli kamenčki. Očitno so imeli mulci veselje ciljat dvigajoče se mehurčke. Na vzhodno stran od točke vstopa pa je bil povsem drugačen teren - nič več rastlinja, samo še kamenje in odpadlo listje z dreves. Ob povratku sem našel še eno kljuko od okna, lepo obraščeno z algami.



Sedaj, ko malo bolj zbiram govorice o tej zarjeveli bohinjski legendi, se mi zdi, da je to res bolj legenda kot karkoli drugega. Vsak vir pove povsem drugo lokacijo in globino. Na koncu bojda to sploh ni bila navadna železnica ampak gozdna železnica. Whatever.
Ampak - ker smo dovolj prismojeni, že kujemo nadaljne plane za iskanje. Ampak to so pa že skrivni detektivski prijemi ;-)

10.-13. Prvi "samostojni" potopi na HR

Čas za počitnice. Otok Krk, lokacija Glavotok. Tu sem bil že prejšnje leto. Lokacija je res odročna (do prve trgovine je 10 minut z avtom v hrib). Zaradi tega pa je res mirno. V kampu prevladujejo slovenske družine z otroki. Po 22:00 zvečer je mir in tišina pa vse do jutra. Se pozna, da ni v bližini nobene diskoteke.
Ampak če smo že ob morju, pa poskusimo naredi še kakšen potop. Kot prava začetnika s parimi potopi so naju s T. v potapljaškem centru najprej do dobra "izprašili". Izpolnila sva obrazec o pravilih kluba (v nemščini ?!?) in zdravstveni vprašalnik. Glede dokumentov na Hrvaškem je veljelo isto kot prejšnje leto - dovoljeno je samo potapljanje preko centra. Obvezni dokumenti so: HRS, potapljaška izkaznica, dnevnik potopov ("breveta").
Cene:
- check dive 146 kn/os
- samostojni potop na domačem terenu z obale: 110 kn/os + 70 kn spremljevalec-inštruktor, če imaš narejenih manj kot 20 potopov
- polnenje jeklenke z zrakom: 5 kn/Liter
- potop na oddaljeni lokaciji (prevoz z gumenjakom): 190 kn/os
Šefe Branko je bil prijazen.


Imel je najetega še enega Avstrijca za inštruktorja. Zanimivo.
"Pa ajde". Cene niso bile prehude in hop v vodo. Seveda najprej Check Dive - t.i. preizkusni potop. Ker sva bila pač zelenca.


Za naslednja potopa sva se uspela zmenit, da sva šla sama, lepo po svoje. Na robu grebena sva našla zanimiv spominek - mačka na špagi. Na sliki.


Zadnji potop je bil še najbolj zanimiv - z gumenjakom na Cres do rta "James Bond".


In prvi potop "v modro".


Po tem izletu za naju, jeklenke in tudi denarnico, sva začela šparat. Kar pomeni - samo še apnea z obale in na poznanem terenu. Pa saj je bilo tudi tukaj dosti za videt.


Tudi ob obali in na obali je bilo marsikaj za videt. Tako da dolgčas pa res ni bilo.



Za zaključek še ena lepa nočna fotografija.

8. Fiesa - Meduza

8. julij 2007


Še en mračen in oblačen dan. Ampak samo do Logatca ;) Zjutraj šprint do M. in zwizz na morje.
Ob 12h je bila Fiesa zaparkirana že do vrha. Verdamt! Ampak nam je vseeno ratalo priti z opremo do obale.




Lokacija : Fiesa
Čas : 13h - 17h
Globina : 12 m
Trajanje : 60 + 20 + 30 minut
Udeleženi : M., K., A.
Vreme: ~29°C, jasno, sončno.
Voda: ocena: 26°C na površini, 22°C na 9m.
Vidljivost: ~7m.

Poleg nas je bilo še kar precej potapljačev. Tako na palec - cca 15.
Poleg potapljanja smo se naučili še ene zanimive lekcije - kako ne puščati opreme. Poleg nas sta bila dva makarona. Sicer sta se zdela sama sebi zelo pomembna, ampak pripravljen kompenzator in jeklenko sta pustila ležat na robu stopnice. Ko je vse skupaj zgrmelo dobrega pol metra nižje, smo imeli srečo, da ni priletela na ventil. O posledicah raje ne bi... To, da je čez čas ena jeklenka celo uro visela na pol čez to isto stopnico je bilo tudi zanimivo. Žal nimam fotke.

Pa še ena stvar nam je šla zelo na jetra. Folk se vozi s čolni skoraj do obale. Če kje vidijo potapljaško bojo, bi se najrajši kar privezali nanjo :-( Da ni treba sidrat. Obup. Briga jih, če je še kdo v vodi.

Ko smo se vsi izluščili iz kolone proti morju, spili zasluženo kavico, je bil (zadnji) čas za potop. Ki ga je spet (po dolgem času) vodil inštruktor. Šef v bojni opremi na sliki =)

Sicer nas je pošiljal naprej, da se naučimo orientacije in vodenja potopa, ampak kaj, ko se je tako luštno šlepati za nekom. Sem pa vseeno dobil bojo. Ready - go!

Šli smo do meduze. Sicer sem približno vedel kje je, ampak mi tudi tanovi kompas ni pomagal. Pod vodo je moja orientacija precej slaba. Saj je samo pesek in kamenje! Ko bom spoznal teren, bo pa (upam) lažje. Pri Meduzi nas je čakal pod barko skrit jastog. Jaz ga sicer nisem videl, ker sta najboljšo točko za opazovanje zasedla M. in K. Ampak verjamem. Videl sem lepo odžagano 1 inčo debelo os od propelerja. Nekdo je to odnesel domov za spominek. Meni je to bolj podobno vandalizmu. Vsi vemo, da je ladjica tam točno zato, da imamo mladi potapljači kakšno veselje pod vodo.
Ta potop je trajal točno eno uro. Kratka pavza...

Flašo pa je še vedno razganjalo od 100 barov pritiska. Meni se je kar zasmilila, zato sem jo še dvakrat peljal na sprehod =) V bistvu je bil to res bolj sprehod kot potop, ker sem bil večino časa na 0 do 5m globine. Zabavno je, ko plavaš hrbtno na globini 5m, in z mehurčki žgečkaš nič hudega slutečo deklino, ki plava nad teboj. In ko pogleda pod vodo, ji samo pomaham nazaj ;)

Bilo je tako toplo, da za nadaljno čofotanje sploh nismo imeli neoprena. Za kompenzacijo sta zadostovali dve dvo-kilski uteži v žepih.

Da poskusi morsko vodo tudi od spodaj, se nam je pridružil tudi E. Videti je bil navdušen ;)

Pred dnevi sem bral reportažo na DRM forumu. Kl*nc, ko se ti na koncu dneva pokvari avto. E, in točno isto se je zgodilo nam. Na cesti proti Kopru je umrl eden od avtov. Bolje rečeno - se je pokadilo iz ključavnice. Tako da smo namesto mastne pice morali (vsi lačni) še avto rihtat. Hvalabogu je bil kontakt ok in je vžgal na klancu navzdol. Evo, k., drugič pa beri forum DRM, da ne bo spet kake take nezgode ;)

Dopolnjevanje opreme

Pri tako poskočnih sopotapljačih, kot je T., je octopus (rezervni regulator) kar nujen kos opreme.
Enkrat sem opazil, da kolega lucca.brassi (poznava se že s foruma elektronikov) prodaja nekaj opreme. Tako sem kupil baterijo, kompas in octopus.


Seveda jaz ne bi bil taprav mojster (iz serije A-je-to!), če ne bi octopusa takoj namontiral na prvo stopnjo. Seveda se je kolega držal za glavo, ker sem ga priključil na levo stran... :P

7. Bled

Že v Fiesi smo se menili, da bi šli čez vikend nekam v sladko vodo, ker je na obali gneča. Torej Bled, Bohinj, mogoče kakšna reka... Na Bledu smo že bili in približno poznamo teren, torej gremo tja. Kolega je punca utapljala v toplicah, zato sva bila samo dva. Upam, da se nam naslednjič pridruži še kdo iz društva.
Glede na vreme, smo pričakovali precej turistov na Bledu. In tudi na kopališča je bilo mnogo ljudi.
Malo pred nami so gasilci končali potapljaške vaje.

Lokacija : Bled - grajsko kopališče ( 46°22'8.50"N, 14°06'9.76"E zemljevid)
Čas : 14:30 - 15:40
Globina : 5m
Trajanje : 70 minut
Udeleženi : K., A.
Vreme: ~27°C, jasno, sončno.
Voda: ocena: 22°C na površini, 18°C na 5m, 10°C na 9m.
Meja hladne vode na 5-6m.
Vidljivost: ~5m do 5m globine, globlje ~2m.


V vodo smo šli na grajskem kopališču. Ker smo bili prvič sami na potopu na Bledu, sem se šel v DPD Bled pozanimat kaj in kako. Šef (Jože?) pravi, da se lahko potapljamo kjerkoli v jezeru. Ok. Lani jeseni sem bil že enkrat tu in približno sem se spomnil kakšen je teren. Zato sem šel na isto lokacijo.

Smer : proti Zaki.
Pregledala sva pod vsemi pomoli in tramovi. Trud ni bil zaman. Prepoznal sem ščuke, some in krape.

Ščuke in somi so se skrivali pod tramovi.


Najbolj zanimive so ščuke, ker skrijejo samo glavo. Trup in rep pa pustijo izven skrivališča. Eni sem se uspel počasi tako približati, da sem jo prijel za trup. Ko je ugotovila, da je nekaj čudnega, se je začela počasi izmotavati. Ko pa je glava pogledala iz skrivališča, pa - panika! in puf .. je ni bilo več.

Krapi so bili pa res veliki komadi. Toliko velikih rib še v ribarnici nisem videl. Kar naenkrat mimo priplava jata petih krapov. Najprej sem jih opazil tako, da je ratala tema :)


Hitro sem opazil tudi znamenitost - blejske leščurje!


V jezeru je bila že na 5m globine meja mrzle vode. Za poskus sem šel dol do 9m.. Brrrr. In hitro nazaj.


Za plovnost pa sem kar dobro ocenil - 6kg uteži poleg 15L jeklenke in 2x 5mm neoprena.
Do Bleda je samo okrog 60km - pol manj kot do morja. Torej pridem sem še večkrat.

Po koncu potopa pa zasluženo kosilo.. mljask!


Nekatere fotografije so iz spletne strani DPD Bled.