Aljaz :: Potapljanje

Šilo, Krk

2011-06-28T15:00:00.001+02:00

Kar ene par lepih škarpen je bilo na spregled.
Tukaj je ena na ogled....

DRM tabor 2010

2010-07-10T20:00:00.015+02:00

Za nami je še en teden uživanja pod vodo.
Lokacija: Dugi otok, Zaglav - bližnji otoki ter narodni park Telaščica in Kornati.
Fotografije: album

98. Kormati jug (čeri pri Krku)

2010-06-25T15:00:00.014+02:00

Fino smo se imeli zadnje dni :)
Na posnetku Katja in Martin.
Globina okrog 10m, 18 °C.

video na youtube

91. Bled

2010-06-06T15:00:00.001+02:00

Zelo lep potop na Bledu - grajsko kopališče.

90. Bled čistilna akcija 2010

2010-05-22T13:00:00.048+02:00

Leto je naokoli in na sporedu je čistilna akcija Blejskega jezera.
Vreme je bilo malo mešano, od dežja do sonca.

Voda vremenu primerna - vidljivost pol metra do en meter.

Okrog temperature se nismo dosti pritoževali, kajti 15°C na površini je dovolj za čofotanje z 10 mm obleko in vlečenje vreče s smetmi po dnu.

Smeti je res toliko, da bi jih lahko pobirali cel mesec. Ali pa še več.

V glavnem so steklenice, piksne in konzerve - kar pač ostane od piknikov ob vodi. Ter gradbeni material; na srečo starejšega datuma.

Vreče so bile kmalu polne in težke, pa so priskočili na pomoč lokalni prebivalci in nosili v kontejnerje.

Na dnu jezera je bilo sicer okrog 12 stopinj, ampak tam itak ni bilo kaj počet.

Priliko sem izkoristil še za test nove pridobitve - trotl fotoaparata. Kakšna slika je celo uspela.
Tukaj je še nekaj vtisov, kako je Blejsko jezero videti iz druge perspektive

Iščem prvo stopnjo regulatorja

2010-05-16T21:25:00.000+02:00

Ko smo že pri sejmih - iščem prvo stopnjo regulatorja. Lahko je rabljena, nezanesljiva, in podobno. Ne bo za potapljanje. Priklop je lahko DIN ali INT.

Če kdo ve, kje bi lahko dobil za ugodno ceno, se priporočam.
Lahko je tudi skupaj z drugo stopnjo, samo da je poceni.

Sejem rabljene opreme

2010-05-15T17:00:00.002+02:00

DPD Soča je ta vikend organiziralo sejem rabljene potapljaške opreme. Vikend je bil deževen, zato je odpadel tudi napovedani potop v Soči. Je bila pa dobra družba, dober kuhar in fino domače vino. Pa še lep izlet je bil.
Zapravil sem celih 50 eur. Naprodaj je bil en podvodni fotoaparat - sicer bolj igrača kot kaj resnega, ampak za prvo igranje bo dovolj. Malo denarja - malo muzike, ampak tudi malo joka, če ga zalije.

89. Fiesa

2010-04-26T15:00:00.001+02:00

Saj je že dosti toplo. Ali še ne? Mogoče. Eh, če ne poskusim, ne vem. Pa pojdimo.
Za drago (hotelsko) varianto prvomajskih počitnic se nisva odločila. Je ceneje in tudi lepše v lastni režiji.
Po pričakovanjih voda še ni dovolj topla za se potapljat celo uro, ampak 3/4 tega časa pa gre.
Ker so "zatajili" vsi DRM-jevci, sva bila na lep, sončen spomladanski ponedeljek sama ob vodi.

Pri stopnicah vstop v vodo. Proti severu na 12 m in po tej globini na levo proti zahodu do Meduze. Pod krmo so bile cele zavese lignjevih jajc. Potem v smeri, kot leži Meduza, naprej do 14 m. Nato po tej globini proti zahodu do Meteorja. Srečala jato Cipljev. Nazaj do grebena, kjer so bile tri rakovice Kosmelj.
Potem naju je že zeblo in sva zaključila potop.

CMAS P2

2009-11-05T20:00:00.001+01:00

Končno sem se tudi jaz spravil do te točke, da sem šel na tečaj in izpit za naslednjo kategorijo - P2. In to uspešno!
Predavanja so bila vsebinsko zelo bogata. Med predavatelji so imena, ki imajo posebno veljavo v slovenskem potapljaškem svetu, npr. Zupanc, Čok, Furlan,...
Vsekakor zelo priporočam opravljanje tečajev na klubu DRM.

77. Bled

2009-08-01T12:22:00.005+02:00

Pri grajskem kopališču smo imeli res lep 46 minutni potop.
Življenja toliko, kot ga na Bledu še nisem videl. Cele jate rejenih krapov, firbčni meterski somi (dva sem uspel celo pošlatat) in ščuke.
Nekje na -7m je bila meja mrzle vode. Spodaj cca 15°C, zgoraj 23-25°C.
Spodaj je bila vidljivost čista nula, zgoraj pa ene 3-4m.

V glavnem, eden boljših potopov na Bledu.

Foto: Jaka Ferjan ferjan.net

75., 76. Na dopustu

2009-07-20T10:44:00.002+02:00

Dopust v kampu ob morju. Taprav dopust, da se malo odpočijem.

Ampak vseeno ne gre, da ne bi imel opreme s seboj...

In tako sem si vzel en dan, pa smo šli pogledat malo okrog otoka Smokvica pri Primošten-u. Nič kaj posebnega, ampak bilo je lepo. Kot vsak potop.
Prvi potop: 33m, 45 minut. 13°C.
Drugi potop: 40m, 33 minut. 12°C.
Se vidi, da je tisti diving center bolj lokalnega značaja. Kako so polnili jeklenke pa raje ne bi na tem mestu.

72., 73., 74. Stažni & Discovery v Fiesi

2009-05-17T22:00:00.003+02:00

Ta vikend je bila Fiesa res polno nabasana potapljačev. Z malo sreče si lahko srečal kar nekaj kolegov in kameradov. Tudi DRM ekipa je bila močna. Žal pa je bila vidljivost precej uboga. Nekaj na račun petkovega dežja, nekaj pa na račun številnih potapljačev. V glavnem je organizacija potekala dokaj gladko.

Cat se je začela izpolnjevati želja od malih nog - potapljanje. Zagrizena apneistka je končno prišla do kompresirnega zraka. Kot resen potapljač sem jo peljal v vodo, lepo za rokico :-) Komplet opremo je posodila sodelavka, obleko pa DRM. Čisto nova obleka, še z listki iz trgovine. Zelo nobel!

Sami potopi niso bili nič presenetljivega.
Naredila sva lepe profile.
Prvi potop je bil res bolj v stilu discoveryja - kamenje v žepe in "s koleni po tleh". Na drugem in sploh tretjem potopu pa sva že lahko delala vaje kompenzacije in praznenja maske.

V soboto zvečer je bil seveda piknik. Žal sem moral iti ravno takrat na šiht, na zaključno zabavo ob koncu Marinade 2009 v Portorož. Ampak je bilo tudi tukaj v redu.

Nedelja je bila bolj sproščujoča. Lepo počasi na tretji potop, potem pa kosilo in domov. Tega, kakšno vojno stanje je bilo glede izbire restavracije, pa rajši ne bom komentiral :-P

Še malo obvezne potapljaške statistike...
Lokacija : Fiesa
Čas : 12:20, 14:10, 13:05
Tip potopa : discovery
Globina : 7m, 7m, 12m
Trajanje : 35, 41, 43 minut
Udeleženi : cca 20 potapljačev iz DRM
Vreme: 25-30°C, jasno, z malo oblaki
Voda: 20°C
Vidljivost: 1-2 m

Še obljubljene fotografije:

71. Otvoritev sezone 2009

2009-05-10T22:00:00.007+02:00

Sredi meseca maja je pa že zadnji čas za otvoritev sezone potapljanja z mokrimi oblekami. Pa čeprav samo za se dobro namočit.

To nedeljo sem bil pod vodo. Prav nobeden od DRMjevcev (menda smo največje društvo ali nekaj takega?) se ni javil za it zraven. Razočaranje pa tako...

Sem šel pa z DIRovci. R., A. in P, hvala za dobro družbo.

Vidljivost je bila nenormalno dobra za Fieso (cca 8-10m), našli ladjico in kocke in mnogo lepih živalic. Tudi 40cm meduza med nijmi. Voda 14°C spodaj in 20°C zgoraj. 60 minut v mokri obleki brez večjih težav. Vreme jasno, sončno.
Prav vam bodi, ki ste čepeli doma :)

67. DRM "Discovery dive" dan

2008-08-24T15:00:00.009+02:00

V nedeljo je bil organiziran dan za t.i. "discovery" potope, to je poizkusne potope za vse, ki bi radi občutili dihanje in občutke pod vodo, še preden opravijo potapljaški tečaj. Interes na suhem je bil velik, ko pa je znan datum, pa nikjer nikogar...

Dobili smo se v Fiesi in situacijo po sobotnem neurju ocenili kot zelo neugodno. Voda je bila kalna, ter to, valovi in veter. Ni boljšeh pogojev, če hočeš koga odvrnit od potapljanja.

Ko smo se preselili v Piran, je bila situacija mnogo boljša. Vidljivost celo 1 meter!
Po kratki nujni teoriji smo šli po skupinah v vodo.
Vsak začetnik ima najprej težave s plovnostjo (balansiranjem) in pozicijo pod vodo. Hecno je gledati, ko večina poskuša stati na nogah! :-D Dejansko pa se pod vodo leži oziroma lebdi nad dnom.

Kolega (sicer apneist) je bil izjemno navdušen in komaj čaka na kakšno "resno akcijo".
Tik ob obali pa nas je prišla pozdravit sipa, ki se sploh ni bala. Je kar bila tam.
Tisti, ki niso prišli, jim je lahko pošteno žal. Takšne akcije niso kar vsak vikend...

In še malo statistike...
Lokacija : Piran, pri MBP
Parkirnina: 5€
Čas : 11:00
Tip potopa : discovery
Globina : 3-4m
Trajanje : 30 minut
Udeleženi : skupno 9 bodočih potapljačev in vsaj 5 inštruktorjev
Vreme: 26°C, jasno, vetrovno
Voda: 24°C
Vidljivost: 1 m

Hvala celotni ekipi društva DRM za organizacijo, vodenje ter izposojo opreme.

62. - 66. Stažni Pula

2008-08-03T22:00:00.003+02:00

Prvi vikend v začetku Avgusta je bil primeren za eno porcijo tauhanja. Organiziral sem stažne potope v Puli, v kampu Stoja. Sicer je bil za ta vikend napovedan kaos na cesti, zaradi Italijanov, ampak smo imeli srečo. Isterski ipsilon je bil normalno prevozen.
Rezerviral sem diving center Hippocampus. Šef Roberto nas je lepo sprejel. Naredili smo 5 potopov na bližnjih lokacijah:
Valovine, Galebove stene, nočni v Uvali Stoja, Svetilnik Verudela in seveda Fraškerić.
Bilo nas je 9 potapljačev. Skupno smo naredili 36 potopov.

Valovine je lepa bližnja lokacija. Tam je stena, poličke in mnogo življenja.
Od meni poznanih živih bitij sem srečal: Trlja, Škarpena, Frater, Glavač, Kozica, Morski pajek, Pirka, Zezavac, Rakovica, Dalmatinec in še kaj. Ter seveda Rarog ali Jastog (odvisno od jezika).

Lokacija Galebove stene postreže z manjšo steno, tuneli in jamo. Slednja je zelo prostorna in lepa; vhod je tik pod gladino. Eno izmed najlepših presenečenj tega potopa pa je bil morski konjiček, čisto blizu sidra. Menda imajo svoj teritorij, oz. svoj dom, kjer živijo.

Sproščujoči večer na plaži je postregel še z lepim sončnim zahodom in priliko za lepe fotografije.
Seveda pa smo bili vsi v pričakovanju lepega nočnega potopa.

Nočni potop je bil kar v domačem zalivu, v uvali Stoja. Globina max 12m, ravno peščeno dno s skalami in travo in občasnimi stopnicami. Idealno življensko okolje.
Videli smo mnogo živih bitij, med njimi tudi dva ugorja in majčene sipe, na pol zakopane v pesek.
Ter seveda množica morskih pajkov - vsaj 30 komadov. Mate Dolenc jih v svoji knjigi "Morski portreti" imenuje "dolgonogi morski Don Kihot". S to oznako se povsem strinjam. Res so zabavni, ko lomastijo po pesku ali se zvračajo dol po skalah. In ko prideš blizu, začne mahati s svojimi malimi kleščami.

Naslednji dan, ko smo se zložili v čoln, smo se zapeljali do svetilnika Verudela. Lokacija je na vhodu v manjše pristanišče in je zelo obljudena. Zastava na čolnu in boja v vodi ne pomagata prav nič - skuterji, čolni, barke in jahte ti vozijo nad glavo ves čas. Tok je bil zelo močan.

Na potopu je bila dokaj položna stena ter zanimive, v skalo zažrte podvodne jame in kotanje. Živali pa ni bilo kaj dosti. Se ne čudim, saj ni miru. Kakšna (naglušna) sipa pa je le bila.

Zadnji potop je bil najbolj pričakovan, saj smo šli na otok Fraškerić, ki je znan po mnogih tunelih in prehodih.
Žal pa je bil to tudi najbolj stresen potop, kajti z nami so bili neki američani, ki so svoje 8-literce takoj izpraznili in potem skupaj z vodjo potopa hitro ušli gor na čoln. Mi smo s 15 in 18 literskimi jeklenkami na hrbtu občudovali res ogromnega ugorja. Ko smo se ozrli okrog, pa smo ostali sami. Dokaj neprijetno. Ampak smo se znašli po svoje.
Tako da ta potop, ki je bil sicer moj drugi na tej lokaciji, bo potrebno ponoviti. Vsaj da popravim vtis in se spet naužijem podmorskih radosti.

Za konec še malce statistike:
Povprečje maksimalnih globin je 20m, kar je zelo lep podatek, glede na to, da smo bili vsi udeleženci s kategorijo P1 ali ekvivalentno.
Dolžine potopov so bile 50 do 60 minut.
Skupno pa smo bili pod vodo 1.888 munut, kar je 31 ur in pol.
Naredili smo 36 potopov.
Se mi zdi kar v redu za prvi resni stažni vikend, ki sem ga organiziral.

DRM tabor - Murter

2008-07-09T20:00:00.005+02:00

V tem tednu je bilo toliko podvodnih dogodivščin, da se jih enostavno ne da opisat.
Zato je tukaj samo razglednica s tabora.

45. Krka - Čistilna akcija 2008

2008-06-29T17:00:00.004+02:00

V dobri organizaciji DivingTeam Krško smo opravili še eno naravi in kopalcem prijazno akcijo - čiščenje kopališča in struge reke Krke v Velikih Malencah blizu Brežic.

Lokacija : Krka, Velike Malence
Čas : 12:15
Tip potopa : reka
Globina : 3,2m
Trajanje : 80 minut
Udeleženi : skupno 21 potapljačev iz cele Slovenije
Vreme: 30°C, jasno
Voda: 22°C na površju, mirno, zmeren tok
Vidljivost: 0 do 1m
Oprema: 15L (200 bar; 80 bar), 5+5mm obleka

Po napačno splaniranem voznem redu smo prispeli ob 9:00, eno uro pred začetkom. Kuhar pa je že začel mešati sestavine za odličen pasulj. Kavica in jutranji počitek res pašeta v takšnem primeru. Iz DRM Ljubljana smo bili 4 predstavniki - R., K., M., A.

Poleg nas je bilo še vsaj 5 klubov iz cele Slovenije.
Ob poldne smo se odkotalili v toplo vodo. Za kopanje je bila malce hladna, ampak z dvojnim neoprenom sem pa res pretiraval. Vidljivost je bila po pričakovanjih - minimalna. Občasno je bilo treba riti z nosom po dnu, da si kaj videl, občasno pa si celo videl buddyja.
Dno reke je bilo presenetljivo čisto. Tu in tam kakšna črepinja, konzerva, vrečka,... In tudi dolgo pogrešani kanu smo našli. Po slabi uri in pol prečesavanja dna sva ven izvlekla na 3/4 polno vrečo smeti.

Življenja spodaj je bore malo. Kakšna mini ribica ali bolha. Edino školjk pa je bilo res veliko.

Po potopu so nas že čakali s sočnim kosilom. Po tem se je prav prilegel počitek v senci ob vodi. Za športne igre, na katere so nas vztrajno vabili, pa je bilo enostavno prevroče. Sonce je res žgalo.
Za nagrado smo dobili lepe majčke.
Proti večeru je čas še za skupinsko sliko z organizatorjem...

... in za odhod proti domu.

Hvala Sandiju za povabilo in celotni ekipi DTK za res dobro organizacijo in lep dogodek.

34. - 42. Sv. Marina pri Rabcu

2008-06-20T07:00:00.002+02:00

Na DRM forumu se je začela organizacija potapljanja čez vikend. Ob zelo ugodni ceni potapljaškega aranžmaja in apartmajev se je število prijavljenih kmalu povzpelo na cca 25. Poleg tega smo bili že vsi naveličani deževja v zadnjih dveh tednih.
V petek že zgodaj zjutraj sem se odpravil na pot, da se izognem gneči na cestah na začetku lepega vikenda.
Iz Ljubljane po cesti preko Ilirske bistrice in m.p. Jelšane do Labina in Sv. Marine. Vožnje je bilo cca 2 uri in pol.
Že ko sem prispel me je čakal lep prizor:

Po krajšem počitku smo že šli na prvi potop. In nato naslednjega. In nočnega... In tako tri dni zapored.
Največja zahvala R. iz kluba DRM za organizacijo.

Fotke in podatki z vsakega potopa pa še sledijo.

32., 33. Bled

2008-05-12T20:00:00.002+02:00

Na koncu šihta dobim klic - "A gremo tauhat?" Hmm, no ja, pa pejmo! Kam pa? Bled! Brrr!
To so bile prve misli. Na koncu se je izkazalo, da sploh ni tako hladno, seveda če se držiš površja...

Hitro domov po opremo in zbor pred čolnarno - pod gradom. Potop z obale. Z obale je izgledala voda kristalno čista in da bo krasen potop. Sonce se je že skrivalo za hrib, zato je bilo potrebno pohiteti.

Lokacija : Bled - pred čolnarno, pod gradom
Čas : 18:40
Globina : 5m
Trajanje : 23 in 19 minut
Površinski interval: 10 minut
Udeleženi : K.
Vreme: ~20°C, jasno, v senci
Voda: 16°C na površju, mirno
Vidljivost: 4m
Oprema: 18L na 180 bar, 10 kg uteži, 5+5mm obleka

Profil potopa:

Vidljivost zgoraj je bila res še kar dobra - cca 3-4m. Na 4m je bila meja hladne vode - spodaj je bila vidljivost minimalna - cca 1m.
Pod čolnarno desno, ob stebrih, na cca 4m globine.
Ker je K. zeblo, sva hitro zaključila potop.

Za K je bilo zadosti potapljanja za danes zradi mraza. Meni je bilo toplo in mi je bilo škoda nositi polno jeklenko nazaj in sem šel na minimalni globini tik ob obali plavat na levo proti hotelom bolj za rekreacijo in še okrog kakšne skale pogledat, če se kje kaj skriva. Ko sem dovolj dolgo plaval, sem šel na površje pogledat, kje sem. Malo naprej od obalnega kafiča. Seveda ni manjkalo začudenih pogledov. Nato pa po isti poti nazaj, še malo hitreje. Mojo standardno porabo sem skoraj podvojil, na 37L/h. Nato ven.

Na kratkem obhodu obale je bilo videti še enega soma in precej krapov. Potem pa na kremšnito.

30., 31. Krnica

2008-05-02T18:00:00.002+02:00

...

Lokacija : Krnica - Škvaranska (levo)
Čas : 10:29
Globina : 24m
Trajanje : 43 minut
Udeleženi : T., K., A, P.
Vreme: ~20°C, delno oblačno
Voda: 11°C, šibki valovi
Vidljivost: 8m
Oprema: 15L na 200 bar, 12 kg uteži, 5+5mm obleka

...

Lokacija : Krnica (desno)
Čas : 15:30
Globina : 25m
Trajanje : 45 minut
Površinski interval: 4,5 ure
Udeleženi : T., K., A, P.
Vreme: ~20°C, jasno
Voda: 13°C, šibki valovi
Vidljivost: 10m
Oprema: 15L na 200 bar, 12 kg uteži, 5+5mm obleka

...

Zimski večeri

2007-11-11T21:00:00.000+01:00

Sedaj se začenjajo temni zimski večeri. Sedim ob topli peči, v kateri prasketajo drva, in obujam spomine na mokro poletje. Sedaj imam čas, ko lahko dopolnim zapise o preteklih potopih.

Veselo na delo!

27., 28. Piranska punta

2007-11-10T20:00:00.001+01:00

10. november 2007

Za danes je bil planiran obisk otoka Cres. Za en sam dan se ne splača hoditi tja in delati 400 kilometrov za kratko namakanje prstov v vodo. Sem rekel da ne grem. Potem pa je druščina predlagala tauh v Piranu. Hmm, to bi pa šel! In še sončno vreme je bilo napovedano. V Izoli smo se ustavili samo na ogled nekaj malega opreme Mares. Voda pa je bila preveč kalna. Zato smo jo mahnili do Piranske punte, do potapljaškega centra. Kljub obotavljanju, ali bi se preoblačili zadaj v centru, sem nazadnje sprejel. Zdelo se mi je malce veliko 3 eur za eno uporabo prostorov - ampak sem se zmrzovanja na prejšnjem tauhu v Bohinju in Soči... Torej center ja.

Lokacija : Piran - punta
Čas : 13:50
Globina : 13,4m
Trajanje : 44 minut
Udeleženi : S., R., A., K., J.
Vreme: ~16°C, jasno, sončno.
Voda: 15°C, mirno
Vidljivost: 5m
Oprema: 15L na 200 bar, 8 kg uteži, 5+5mm obleka

Profil potopa:

Na prvi potop smo šli vsi. Po pesku v vodo in naprej do grebena. Ob dnu grebena smo plavali levo (proti zahodu). Vidljivost ni bila kaj prida. Tam sem bil vesel, da sem s sebj vzel baterijo. V luknjah med skalami je bilo marsikaj živega. Kot ponavadi mnogo ježev, tistih velikih vijoličastih z belimi konicami. Res so bili lepo rejeni. Tudi enega večjega jastoga smo videli. In ugor se je skrival v luknji. Ob povratku smo plavali višje, kjer je bila bistveno boljša vidljivost.
Po potopu se je res prilegel topel tuš. In hamburger.

Po dvournem počitku sem smuknil nazaj v mokro mrzlo obleko in dodal topel tuš. Na ta potop smo šli samo trije.

Lokacija : Piran - punta
Površinski interval: 2h
Čas : 16:36
Globina : 9,4m
Trajanje : 35 minut
Udeleženi : S., R., A.
Vreme: ~14°C, jasno, mrak, vetrovno
Voda: 15°C, valovito
Vidljivost: 3m.
Oprema: 15L na 100 bar, 10 kg uteži, 5+5mm obleka

Profil potopa:

Veter je morje kar dobro vzvalovil, zato smo imeli težave pri vstopu. Ampak je šlo. Vidljivost na prvih metrih je bila enaka kot na dnu Bohinjskega jezera. Nula. Valovi so dvignili ves mulj. Na 5 m globine valovi niso bili več tako močni in tudi vidljivost je bila še kar. Zunaj je bil že mrak, zato so bile svetilke obvezne. R. je preizkušal nov fotoaparat in ohišje. Poskušal sem mu pomagati z iskanjem zanimivih lokacij. Ampak sem verjetno bolj škodil z dvigovanjem mulja. Vseeno pa je nastalo nekaj lepih fotografij.
Zaradi majhne zaloge zraka in valov smo kmalu zaključili potop. Valovi so se medtem še stopnjevali. V meter visokih valovih je težko priti iz vode ves natovorjen. Iskanje v valoviti blatni vodi izgubljene plavutke je bilo uspešno.
Po potopu je sledila slastna večerja v Divači. Vse, kar je bilo ta vikend v zvezi z Martinovim je bil Martinov krožnik za večerjo - sv. pečenka, pečenica, rdeče zelje in mlinci. Mljask!

Škarpena, skrita pod skalo

Rakec

Jež

Mesto Piran med valovi

Ob povratku iz vode

Rezultat testa računalnika

In za konec še video iz vode: KLIK
(c) Rado M. / pvalveproduction

Računalnik!

2007-11-09T18:00:00.002+01:00

Že nekaj časa sem iskal primeren potapljaški računalnik zame. Po priporočilih je Uwatec Aladin standarden računalnik, ki ga uporablja veliko potapljačev. Serija računalnikov Pro se ne izdeluje več. Nisem želel kupovati rabljenega tako pomembnega dela opreme kot je računalnik. Kupil sem model Uwatec Aladin Prime. Je okrogle oblike, kar marsikoga moti. Priznam, pravokoten displej je res bolj čitljiv, ampak tudi na tega se da navaditi. Zanj sem odštel okrog 240 eur. Všeč mi je, da ima IR port za prenos shranjenih potopov. Shranji jih lahko do 25. Baterijo lahko uporabnik zamenja sam. Računalnik je že pripravljen za Nitrox mešanico do 50%. Nima pa možnosti delovanja v “bottom-timer” načinu (gauge-mode). Ampak jaz tega ne rabim - računalnik imam zato, da mi nadomesti tablice, izračuna dekompresijske postanke in me opozori na potencialno nevarno situacijo. Seveda pa mu (kot tudi ostalim elektronskim napravicam) ne gre zaupati 100%. Potapljanje je lahko nevaren šport in je potrebno misliti z lastno glavo.
Računalnik gre na prvi test jutri v Piran.

-----------------
Dodano 13.11.2007
Danes sem kupil še USB - IrDA vmesnik, namestil program SmartTrak in shranil profile potopov.
Program je pregleden in uporaben. Ima možnost kreiranja kompletnega logbook-a, z opisom lokacije, vremena, podvodnega sveta,... Manjka pa mu funkcija za izvoz podatkov. Velik minus.

22. Fiesa

2007-09-16T16:00:00.001+02:00

Tega potopa ne bi posebej omenjal, če ne bi iz vode nevede prinesel spremljevalca, ki se je na suhem nastavil pred lečo, poetem pa šel plavat naprej.

15. Fiesa - nočni potop

2007-07-26T23:55:00.002+02:00

26. julij 2007

Končno sem dočakal moj prvi nočni potop. Kolega S. je omenil nočno utapljanje, in smo hitro zagrabili priliko. V četrtek, po šihtu, vsi spočiti smo se dobili v Fiesi okrog 20h. Sonce je ravno lepo zahajalo, turisti in lokalni kopalci so se pospravljali s svojih pozicij po celodnevnem mučenju ob ležanju na soncu. Bilo nas je 7. Kar primerno za dve skupini.

Lokacija : Fiesa
Čas : 22h - 24h
Globina : 13m
Trajanje : 70 minut
Udeleženi : R., A., K. in S., D., N., T.
Vreme: ~26°C, jasno, noč.
Voda: ocena: 26°C na površini, 24°C spodaj
Vidljivost: ~5m.

Dokler je bilo sonce še visoko, je bila prilika za poplesavanje po obali in fotografiranje ob sončnem zahodu....

Potem so se začele priprave. Konkretno na sliki je naš Dive Monster.
Če bi baterije tako dobro svetile kot na sliki, bi bilo super ;-)

Ko sonce pade v morje, gremo za njim. Žal ga nismo našli.

Odhod v vodo. Šli smo v dveh skupinah.
T., S., D., N. so šli naprej iskat ladjico Meduzo. Jaz, K. in R. pa smo šli za njimi bolj počasi do grebena, tam pa proti zahodu po pesku. Zame je bil ta nočen potop nekaj povsem novega. Vedel sem sicer, da se ponoči prikažejo povsem druge živali, ampak jih res nisem pričakoval toliko. V Fiesi ponavadi čez dan vidiš črnike, ki počasi plavajo nad grebenom, če imaš srečo kakšno mlado škarpeno in če imaš res srečo bojda tudi morskega konjička. Jaz ga žal še nisem videl.
Ponoči pa gredo dnevne ribe spat. V bistvu samo pri miru ležijo na pesku. Zato pa je najprej čisto mirno mimo nas priplaval majhen ligenj.
Potem smo ujeli dve sipi. Te majhne zverinice znajo plavati samo v eno smer. In ko jo naštudiraš, je ni težko ujeti. V roki je bila najprej malo živčna in se je poskušala rešiti s poganjanjem svojih turbo motorjev. Kolikor je majhna zverinica ima kar močan pritisk vode. V roki se je nato umirila in ko sem odprl dlan, ni šla nikamor. Ko pa sem jo dregnil s prstom, je spustila črnilo in švignila v noč.
Mimo je po pesku pridrsal tudi morski list. Ko sem mu posvetil, se je hitro skril v pesek.
Še največ pa je bilo rakovic. To prav gomazi po skalah in po pesku. Ene so bile stare, že poraščene z algami, ene so bile pa prav majhne - 5 cm dolge - še čisto roza/oranžne. Če si jo malo drezal, se je skrila med skale. Če pa si še malo šaril s prstom proti njej, je začela grozit s kleščami. Prav zabavno.
Tudi okrog kock je bilo živo.
Potop je bil res enkraten! Hvala ostali ekipi, ki je morala prenašati tri mladiče na prvem nočnem potopu.
Zaključili smo s pozno večerjo in odsanjali proti domu. Ob treh ponoči sem se privlekel do postelje. Zjutraj pa novim zmagam naproti na šihtu. ZzzZzzz..

p.s. Ker nimam druge podvodne slike, bo morala biti tudi ta na desni v redu.

Za konec še skupna fotka vseh udeleženih.
Razen kamermanke, ki se skriva za fotoaparatom.

14. Bohinj in njegova legenda

2007-07-21T20:00:00.002+02:00

21. julij 2007

Vse kar sem slišal o Bohinju je to, da je voda zelo mrzla in da so Bohinjci hudo škrti.
Ko smo se odpravljali tauhat tja, smo izvedeli pa še eno zanimivo podrobnost - baje je med vojno v jezero zletel vlakec z bojnimi plini Iperit. Pa pojdimo pogledat. Če res najdemo bombe s plinom, bo pa še bolj zabavno =)

Ekipa je bila kar številčna. Največji car je bil jože s svojim avtom. Ameriški avto in Bohinjske ceste - no go!

Če koga zanima, kako se je peljati v takem avtu, vprašajte živino, ki se je peljala v kesonu:

Statistika:

Lokacija : Bohinj, severna stran
Čas : 13h - 15h; 18h - 19h
Globina : ~15 do 20m; ~4m
Trajanje : 30 minut; 20 minut
Udeleženi : Al., Ka., Ti., Mi., Jo., Ne.
Vreme: ~28°C, jasno, sončno.
Voda: ocena: 21°C na površini, 10°C na 20m.
Vidljivost: 6 m v zgornjem pasu, 1-2 m v globini.

S čolni smo šli na drugi breg jezera - motit poštene državljane med sončenjem na nudo plaži.

Priprave za odhod...
Veslanje na drugo stran je bilo še kar zabavno. Vsi smo bili polni pričakovanja, da bomo našli ne-vem-kakšno-železno-in-strupeno čudo v jezeru. Malo smo upali tudi na "začetniško srečo".
Razdelili smo se v dve skupini. Jaz in J. sva šla naprej.
Ko smo šli v vodo, je bila kar hladna. Seveda, ker sem se prejšnji dan potapljal na Cresu. Tam je voda prav vroča v primerjavi s to v Bohinju. Ampak - ko sva se spustila na globino ... hudoo! to pa je mraz. Po cca. 10 minutah plavanja me je že tako zeblo, da sem premikal samo še noge, sicer mi je mrzla voda tekla notri pri ostalih luknjah. 10mm neopren pomaga samo, če ga nikjer ne zaliva. Najbolj so trpele roke, ker imam čisto tanke rokavice in seveda obraz.

Ko sem se malo navadil na nizke temperature, sem komaj začel opazovati okrog sebe. Plavala sva ves čas ob pobočju. Tam v bistvu ni nič nenavadnega za videti, ker tam ni civilizacije = ljudi ki smeti mečejo v jezero. V glavnem je mulj, občasno pa pesek in zaplate odpadlega listja z dreves. Tudi kakšno debelo deblo se najde. Življenja skoraj ni. Tu in tam je kakšna majhna ribica, to pa je vse. In tudi vidljivost je slaba - če sem plaval za buddyjem, sem videl samo njegove plavutke in noge. In nič več.

Tudi buddyja je zeblo in sva se počasi dvignila na površje. Sam sebi sem se čudil, da sem prej jamral nad hladno vodo. Sedaj se mi je zdela prav prijetno topla... In tudi vidljivost je bila boljša.

Kamerman N., T., M. in K. so šli v vodo za nama. Ko sva z buddyjem počivala na površini, sva opazovala njihove mehurčke. Glede na položaj mehurčkov so šli globlje od naju. Tudi oni niso našli nič zanimivega. So si pa privoščili izdatno rekreacijo, ker so se premikali zelo hitro. Mogoče pa jih je vlakec vozil po dnu =)

Po krajši pavzi sva se vračala v zgornjem pasu toplejše vode. Ker so imeli nekateri še obveznosti, smo se hitro pospravili v čolne in odpujsali domov.

Nekaterim pa je bolj pasalo ležanje v travi ob vodi in smo si privoščili zasluženo malico. Pizza delivery guy se je izkazal! Samo napitnino pa je pozabil pokasirat. ccc...

Med počivanjem po napornem in izdatnem kosilu smo občudovali jadralne padalce, ki so se prevažali po nebu z bližnjega hriba.

Med drugim smo debatirali tudi o drugih možnih lokacijah za potapljanje. Jezero je veliko in je sigurno kje kakšen zanimiv košček podvodnega sveta.

Meni pa se je smilila še napol polna flaša s finim ljubljanskim zrakom.
Po pavzi in dremanju v prijetni senčki sem se še enkrat spravil v vodo.
Tokrat na južni strani jezera ob lesenem pomolu - pod športnim centrom. (zemljevid) Presenetilo me je, da je bila vidljivost precej boljša kot na drugi strani jezera. Plaval sem v plitvini, kjer je topla voda. Ob točki vstopa sem si postavil orientir - plastično cev sem zapičil v blato - in plaval proti zahodu. Tukaj je mnogo več rastlinja in rib. Posebej rade se skrivajo pod pomoli. Med najdenimi trofejami so: usnjen na pol požrt čevelj, plastičen plavalni čevelj, nekaj deset metrov debelega laksa, plastične cevi, dežnik in steklenica od šampanjca. To sem za hec do polovice napolnil z zrakom in jo zapičil v mulj. Da vidimo, če bo drugič še tam :) Svinjarije pa je vseeno mnogo manj kot na Bledu. Ob vračanju pa so začeli pred mano letet v vodo majhni beli kamenčki. Očitno so imeli mulci veselje ciljat dvigajoče se mehurčke. Na vzhodno stran od točke vstopa pa je bil povsem drugačen teren - nič več rastlinja, samo še kamenje in odpadlo listje z dreves. Ob povratku sem našel še eno kljuko od okna, lepo obraščeno z algami.

Sedaj, ko malo bolj zbiram govorice o tej zarjeveli bohinjski legendi, se mi zdi, da je to res bolj legenda kot karkoli drugega. Vsak vir pove povsem drugo lokacijo in globino. Na koncu bojda to sploh ni bila navadna železnica ampak gozdna železnica. Whatever.
Ampak - ker smo dovolj prismojeni, že kujemo nadaljne plane za iskanje. Ampak to so pa že skrivni detektivski prijemi ;-)

10.-13. Prvi "samostojni" potopi na HR

2007-07-19T22:00:00.105+02:00

Čas za počitnice. Otok Krk, lokacija Glavotok. Tu sem bil že prejšnje leto. Lokacija je res odročna (do prve trgovine je 10 minut z avtom v hrib). Zaradi tega pa je res mirno. V kampu prevladujejo slovenske družine z otroki. Po 22:00 zvečer je mir in tišina pa vse do jutra. Se pozna, da ni v bližini nobene diskoteke.
Ampak če smo že ob morju, pa poskusimo naredi še kakšen potop. Kot prava začetnika s parimi potopi so naju s T. v potapljaškem centru najprej do dobra "izprašili". Izpolnila sva obrazec o pravilih kluba (v nemščini ?!?) in zdravstveni vprašalnik. Glede dokumentov na Hrvaškem je veljelo isto kot prejšnje leto - dovoljeno je samo potapljanje preko centra. Obvezni dokumenti so: HRS, potapljaška izkaznica, dnevnik potopov ("breveta").
Cene:
- check dive 146 kn/os
- samostojni potop na domačem terenu z obale: 110 kn/os + 70 kn spremljevalec-inštruktor, če imaš narejenih manj kot 20 potopov
- polnenje jeklenke z zrakom: 5 kn/Liter
- potop na oddaljeni lokaciji (prevoz z gumenjakom): 190 kn/os
Šefe Branko je bil prijazen.

Imel je najetega še enega Avstrijca za inštruktorja. Zanimivo.
"Pa ajde". Cene niso bile prehude in hop v vodo. Seveda najprej Check Dive - t.i. preizkusni potop. Ker sva bila pač zelenca.

Za naslednja potopa sva se uspela zmenit, da sva šla sama, lepo po svoje. Na robu grebena sva našla zanimiv spominek - mačka na špagi. Na sliki.

Zadnji potop je bil še najbolj zanimiv - z gumenjakom na Cres do rta "James Bond".

In prvi potop "v modro".

Po tem izletu za naju, jeklenke in tudi denarnico, sva začela šparat. Kar pomeni - samo še apnea z obale in na poznanem terenu. Pa saj je bilo tudi tukaj dosti za videt.

Tudi ob obali in na obali je bilo marsikaj za videt. Tako da dolgčas pa res ni bilo.

Za zaključek še ena lepa nočna fotografija.

8. Fiesa - Meduza

2007-07-08T23:00:00.003+02:00

8. julij 2007

Še en mračen in oblačen dan. Ampak samo do Logatca ;) Zjutraj šprint do M. in zwizz na morje.
Ob 12h je bila Fiesa zaparkirana že do vrha. Verdamt! Ampak nam je vseeno ratalo priti z opremo do obale.

Lokacija : Fiesa
Čas : 13h - 17h
Globina : 12 m
Trajanje : 60 + 20 + 30 minut
Udeleženi : M., K., A.
Vreme: ~29°C, jasno, sončno.
Voda: ocena: 26°C na površini, 22°C na 9m.
Vidljivost: ~7m.

Poleg nas je bilo še kar precej potapljačev. Tako na palec - cca 15.
Poleg potapljanja smo se naučili še ene zanimive lekcije - kako ne puščati opreme. Poleg nas sta bila dva makarona. Sicer sta se zdela sama sebi zelo pomembna, ampak pripravljen kompenzator in jeklenko sta pustila ležat na robu stopnice. Ko je vse skupaj zgrmelo dobrega pol metra nižje, smo imeli srečo, da ni priletela na ventil. O posledicah raje ne bi... To, da je čez čas ena jeklenka celo uro visela na pol čez to isto stopnico je bilo tudi zanimivo. Žal nimam fotke.

Pa še ena stvar nam je šla zelo na jetra. Folk se vozi s čolni skoraj do obale. Če kje vidijo potapljaško bojo, bi se najrajši kar privezali nanjo :-( Da ni treba sidrat. Obup. Briga jih, če je še kdo v vodi.

Ko smo se vsi izluščili iz kolone proti morju, spili zasluženo kavico, je bil (zadnji) čas za potop. Ki ga je spet (po dolgem času) vodil inštruktor. Šef v bojni opremi na sliki =)

Sicer nas je pošiljal naprej, da se naučimo orientacije in vodenja potopa, ampak kaj, ko se je tako luštno šlepati za nekom. Sem pa vseeno dobil bojo. Ready - go!

Šli smo do meduze. Sicer sem približno vedel kje je, ampak mi tudi tanovi kompas ni pomagal. Pod vodo je moja orientacija precej slaba. Saj je samo pesek in kamenje! Ko bom spoznal teren, bo pa (upam) lažje. Pri Meduzi nas je čakal pod barko skrit jastog. Jaz ga sicer nisem videl, ker sta najboljšo točko za opazovanje zasedla M. in K. Ampak verjamem. Videl sem lepo odžagano 1 inčo debelo os od propelerja. Nekdo je to odnesel domov za spominek. Meni je to bolj podobno vandalizmu. Vsi vemo, da je ladjica tam točno zato, da imamo mladi potapljači kakšno veselje pod vodo.
Ta potop je trajal točno eno uro. Kratka pavza...

Flašo pa je še vedno razganjalo od 100 barov pritiska. Meni se je kar zasmilila, zato sem jo še dvakrat peljal na sprehod =) V bistvu je bil to res bolj sprehod kot potop, ker sem bil večino časa na 0 do 5m globine. Zabavno je, ko plavaš hrbtno na globini 5m, in z mehurčki žgečkaš nič hudega slutečo deklino, ki plava nad teboj. In ko pogleda pod vodo, ji samo pomaham nazaj ;)

Bilo je tako toplo, da za nadaljno čofotanje sploh nismo imeli neoprena. Za kompenzacijo sta zadostovali dve dvo-kilski uteži v žepih.

Da poskusi morsko vodo tudi od spodaj, se nam je pridružil tudi E. Videti je bil navdušen ;)

Pred dnevi sem bral reportažo na DRM forumu. Kl*nc, ko se ti na koncu dneva pokvari avto. E, in točno isto se je zgodilo nam. Na cesti proti Kopru je umrl eden od avtov. Bolje rečeno - se je pokadilo iz ključavnice. Tako da smo namesto mastne pice morali (vsi lačni) še avto rihtat. Hvalabogu je bil kontakt ok in je vžgal na klancu navzdol. Evo, k., drugič pa beri forum DRM, da ne bo spet kake take nezgode ;)

Dopolnjevanje opreme

2007-07-05T19:43:00.000+02:00

Pri tako poskočnih sopotapljačih, kot je T., je octopus (rezervni regulator) kar nujen kos opreme.
Enkrat sem opazil, da kolega lucca.brassi (poznava se že s foruma elektronikov) prodaja nekaj opreme. Tako sem kupil baterijo, kompas in octopus.

Seveda jaz ne bi bil taprav mojster (iz serije A-je-to!), če ne bi octopusa takoj namontiral na prvo stopnjo. Seveda se je kolega držal za glavo, ker sem ga priključil na levo stran... :P

7. Bled

2007-07-01T21:00:00.001+02:00

Že v Fiesi smo se menili, da bi šli čez vikend nekam v sladko vodo, ker je na obali gneča. Torej Bled, Bohinj, mogoče kakšna reka... Na Bledu smo že bili in približno poznamo teren, torej gremo tja. Kolega je punca utapljala v toplicah, zato sva bila samo dva. Upam, da se nam naslednjič pridruži še kdo iz društva.
Glede na vreme, smo pričakovali precej turistov na Bledu. In tudi na kopališča je bilo mnogo ljudi.
Malo pred nami so gasilci končali potapljaške vaje.

Lokacija : Bled - grajsko kopališče ( 46°22'8.50"N, 14°06'9.76"E zemljevid)
Čas : 14:30 - 15:40
Globina : 5m
Trajanje : 70 minut
Udeleženi : K., A.
Vreme: ~27°C, jasno, sončno.
Voda: ocena: 22°C na površini, 18°C na 5m, 10°C na 9m.
Meja hladne vode na 5-6m.
Vidljivost: ~5m do 5m globine, globlje ~2m.

V vodo smo šli na grajskem kopališču. Ker smo bili prvič sami na potopu na Bledu, sem se šel v DPD Bled pozanimat kaj in kako. Šef (Jože?) pravi, da se lahko potapljamo kjerkoli v jezeru. Ok. Lani jeseni sem bil že enkrat tu in približno sem se spomnil kakšen je teren. Zato sem šel na isto lokacijo.

Smer : proti Zaki.
Pregledala sva pod vsemi pomoli in tramovi. Trud ni bil zaman. Prepoznal sem ščuke, some in krape.

Ščuke in somi so se skrivali pod tramovi.

Najbolj zanimive so ščuke, ker skrijejo samo glavo. Trup in rep pa pustijo izven skrivališča. Eni sem se uspel počasi tako približati, da sem jo prijel za trup. Ko je ugotovila, da je nekaj čudnega, se je začela počasi izmotavati. Ko pa je glava pogledala iz skrivališča, pa - panika! in puf .. je ni bilo več.

Krapi so bili pa res veliki komadi. Toliko velikih rib še v ribarnici nisem videl. Kar naenkrat mimo priplava jata petih krapov. Najprej sem jih opazil tako, da je ratala tema :)

Hitro sem opazil tudi znamenitost - blejske leščurje!

V jezeru je bila že na 5m globine meja mrzle vode. Za poskus sem šel dol do 9m.. Brrrr. In hitro nazaj.

Za plovnost pa sem kar dobro ocenil - 6kg uteži poleg 15L jeklenke in 2x 5mm neoprena.
Do Bleda je samo okrog 60km - pol manj kot do morja. Torej pridem sem še večkrat.

Po koncu potopa pa zasluženo kosilo.. mljask!

Nekatere fotografije so iz spletne strani DPD Bled.

6. Fiesa

2007-06-29T22:05:00.002+02:00

Letos je bila švoh ter topla zima in je bilo morje že maja dovolj toplo za potapljanje.
Ampak, ker je težko časovno organizirat skupino, nikakor nismo prišli do vode. To je bil letošnji prvi zaresni potop.
Ker je bila prejšnji vikend obupna gužva, smo šli sedaj rajši čez teden (petek). In še za vikend je bilo napovedano slabo vreme, tako da nismo pričakovali navala na obalo. In res je bilo tako.

Lokacija : Fiesa (45°31'33.15"N, 13°34'58.18"E zemljevid)
Čas : takoj po šihtu, cca ob 19h v vodo in ob 20:30 ven.
Globina : 9m
Trajanje : cca 90 minut
Udeleženi : T., K., A.
Vreme: brez oblakov, sončno, 28°C
Morje: mirno, 25°C (2m), 19°C (23m)

Poskusili smo najti ladjico Meduzo, ki so je menda pred kratkim spulili propeler ali jadrnico "Meteor 1", po do mače "Bjonda"), ki je bila potopljena pred kakima dvema mesecema.
Žal orientacija še ni naša vrlina. Našli smo kovinske cevi in kocke. Ladjic pa ne. Zato smo raje malo raziskovali greben, kjer je polno ribic in rakovic.

Zaključek (20:42)

Fiesa ponoči

Luna nas je spremljala na poti domov

Ankaran - test opreme

2007-06-24T20:50:00.001+02:00

Nedelja, 24. junij 2007

Po dolgem usklajevanju smo le našli en skupni termin, da gremo do vode.
Kot se za lep vikend spodobi, je bilo povsod polno. T. je bil že v kampu v Luciji in je rabil eno uro do Fiese. Too much. :-(
Zato sem raje že na avtocesti zavil za Ankaran.

V tistem plitkem blatnem zalivčku sem bil že lani - mislim da se reče sv. Katarina. Tam ni nobenega užitka.
Na Debelem Rtiču bi znalo biti ugodno, ampak je od prvega možnega parkirišča do vode skoraj 1 km nošenja opreme po makadamu in skalah. Problem..

Ker sem imel čas, sem raziskal še kamp in obalo naprej skoraj do meje. Imel sem srečo in sem našel miren, prazen košček obale tik ob cesti. Odlično za transport.

Ko so prišli še ostali, smo se spravili v vodo. Party-pooper T. je bil brez jeklenke ;)
Jaz in K. sva plavala proti sredini zaliva. Voda je tako plitka, da tudi po 10 minutah plavanja še vedno lahko stojiš. Vidljivost je bila cca 2m. Upala sva, da bo na sredini kaj bolje. Plavala sva do boje. Ker se ni videlo skoraj nič, sva šla ob verigi do tal. Cca 12m globine. Potapljal sem se z glavo navzdol in roke sem imel pred seboj - če bi se slučajno kam zabil. Ampak sem se samo do komolcev zaril v mulj. =) Na dnu je samo mulj in blato. Tam nisva imela kaj početi, zato je bilo čez 40 sekund konec potopa.

Je bilo pa fino, da smo se vsaj malo namočili.
Po poti proti domu smo se ustavili v lokalni piceriji v Ankaranu - bruuh! Nikoli več. Soc varianta.

Doma raje ena fina večerja za si popravit okus.

Mimogrede še kakšna večerna fotka....

2. sladka voda - Bled

2006-10-08T12:00:00.003+02:00

8.10.2006
No, pa smo v nedeljo na Bledu "oprali" opremo v sladki vodi ;)

Bilo je lepo, sončno in toplo. Tauhali smo pred čolnarno - to je direkt pod gradom.
Vidljivost pod vodo je bila bolj ali manj pričakovana. Okrog par metrov. Kar precej več v primerjavi s Fieso :-) Pa sonce je lepo osvetljevalo dno.

Res je na dnu kar precej krame, ki nekako ne paše v jezero. Tako za hec sem malo brskal po dnu in sem našel vrat od steklenice šampanjca, v katerem je bil zamašek še noter. To so tiste fore, ko z mečem odbiješ vrat flaši. Očitno so si eni to privoščili na čolnu na jezeru :-) Sigurno kakšna ohcet.

Zanimivo je, tam je ena lesena plošča na kolih pod vodo, in miza gor postavljena. In na tisto mizo potapljači nosijo vse sorte zanimivo kramo ki jo najdejo. Od krožnikov naprej..... kaj to folk vse zmeče v jezero..
Plavali smo na okrog 10 metrih globine. Čisto za hec smo šli še malo globlje - kakšna huda razlika v temperaturi. Res je ledena voda spodaj. bbrrrr...

Razlika med sladko in slano vodo? Ja, malo pa je. Pa ne dosti. Predvsem barva na Bledu je drugačna... Taka zelena... Pa dva cegla sem zunaj pustil (4 kg manj). Drugače pa nič prav presenetljivega. No ja, tudi okus je drugačen :)

Edino kakšno knjigo o življenju pod vodo si bo treba izposodit... Da se lahko sploh s kolegi pogovarjaš kaj je kdo videl. Ribe in ribe. Itak?!?
Videli smo some in ščuke. Za tiste brkateže sem siguren, ščuke moram pa še naštudirat...

Po končanem potopu pa še na smučiče, se sankat. In obvezno na večerjo. Spet pizza.

Fiesa (spet...)

2006-10-07T15:00:00.002+02:00

07.10.2006
Današnji "potop" je bil pa res nekaj posebnega. S flašami smo prosto plavali le 10 minut. Ostalo pa je bila apnjeja - vaje brez opreme. A sem res moral imeti vseh 12 kg uteži, da sem z njimi delal vaje? Najtežje je potem iti iskat odpeti pas z utežmi, ki leži na dnu in si ga tam pripeti nazaj. S takšno zalogo zraka, kot jo pač vzameš s seboj :-)

Zanimivo je bilo reševanje nezavestnega pod vodo, prav zabavno pa reševanje utapljajočega se človeka. V paniki za življenje se vsak oprime prvega plavajočega predmeta v bližini – v našem primeru potapljača. Človek tako izgubi vso razsodnost in je pripravljen potapljača tudi poškodovati in utopiti, samo da se reši. Tudi najboljši prijatelji jo lahko "fašejo" v takih primerih. Zato je treba imeti že neko vrsto znanja borilnih veščin, da se ubraniš in šele nato lahko nudiš pomoč... Skratka pestro.

Vidljivost je bila "čisto v riti" - dobesedno kot da bi bil "čist v riti" :-) Če se je videlo 2 metra, pa ne pretiravam.

Jutri pa prvi sladkovodni potop na Bledu.
Pustimo se presenetiti :)

1. (upam da ne zadnji) sončni dnevi - Medveja!

2006-09-24T14:00:00.007+02:00

24.09.2006
Medveja na Hrvaškem. V lepem sončnem dnevu.
Tisti ki ste bili tam veste o čem govorim.
Polovico plaže so okupirali sami pingvini, mroži, tjulnji in kar je še podobnih črnih in malo pisanih pajacev :-] Seveda smo bili tudi mi med njimi. Gneča je bila precejšnja, od italjanov, slovencev, nemcev in celo nekaj špancev (kaj je z njihovim morjem narobe?).

Sončno je bilo, vidljivost dobra (glej sliko :-).

Z 10 itersko flašo sem bil 50 minut pod vodo. Do globine 16 metrov (počasi napredujemo, a ne :-). Malo se bom moral še opreme navadit, da ne bom ves čas ril po dnu in si rezal rok na kamnih. Skale pod vodo so pa res ostre.... Rib in ribic je bilo "malo morje" - moram spet vzet v roke kakšno knjigo, da bom lahko tudi v glavi povezal slikco z imenom. Latinska mi pa sploh ne grejo. Zaenkrat poznam samo škarpeno (tudi na krožniku :-).

Ampak voda pa utrudi. "Kosilo" tam v bližnji restavraciji ni bilo kaj prida, zato pa sem bil toliko bolj vesel v avtu pogretega sendviča. Skoraj kot iz mikrovalovke.

Spoznali smo tudi enega starejšega hrvaškega podvodnega fotografa [eh, jaz pa imena :-( ]. Tip ima res hude fotke. Dokaj preprosto - komora, klasični zrcalnorefleksni Canon foto in ločen fleš s svojo komoro. Fotke pa fenomenalne. Nam je šenkal svoj koledar s podvodnimi fotkami. Škoda ker je že skoraj konec leta.... Pač ne bom gledal številk na njem :-)

Po poležavanju v plitvini je bil čas za odhod domov. Gneča na cesti je po lepem vikendu kar nekako pričakovana, zato se nismo sekirali. Samo folk je res zabit. Če pri vstopu na avtocesto skozi ABC stezo napiše, da imaš samo še pet (0005) tolarjev na kartici, potem pri izstopu pač ne rineš na "ABC only" stezo. Ampak folk to počne. Samo da je gužva. Jebiga, nikoli ne bo bolje.

Lep in moker pozdrav do prihodnjič ;-)

P.S. Ostale fotke so malo lepše....... Ta je namenoma "huda riba" =)

Potapljanje rulz!

2006-09-17T12:00:00.000+02:00

17.09.2006
Danes začnem bolj resno s tečajem potapljanja...
Prvič sem bil pol ure na 4,5m globine. Kr hudi občutki!
...
Ni ga boljšega kot ležati 9m pod vodo in bezati ribe :)
Ti mali hudiči od rib se sploh nič ne bojijo! Eno sem skoraj za rep zagrabil, preden mi je ušla.
Pa škarpeno sem srečal (ta je sicer ful dobra na krožniku). Tudi ta se nič ne boji.
Ko sem jo dregnil, se je prestavila za 20 cm stran. Briga jo.
Komaj čakam da bom imel izpit narejen im bom lahko šel po svoje v vodo....

Preizkusni potop - Fiesa

2006-08-23T16:00:00.001+02:00

23.8.2006
Karmen od nekje pozna Lojzeta Zadnikarja in je zrihtala, da se gremo tako za hec potapljat. Poizkusno. Dobili smo vsak svjo kompletno opremo (brez neoprena) in se vrgli v vodo. Hodili smo v parih – po eden z inštruktorjem (Lojzetom ali Mihatom).
Nekateri so potem hitro odnehali, meni pa je bilo super. In pri večerji ob pici smo izpolnjevali prijavnice na potapljaški tečaj.

Lokacija - Fiesa