
Sedaj se začenjajo temni zimski večeri. Sedim ob topli peči, v kateri prasketajo drva, in obujam spomine na mokro poletje. Sedaj imam čas, ko lahko dopolnim zapise o preteklih potopih.
Veselo na delo!
Vse, kar se tiče mene in potapljanja.

Za danes je bil planiran obisk otoka Cres. Za en sam dan se ne splača hoditi tja in delati 400 kilometrov za kratko namakanje prstov v vodo. Sem rekel da ne grem. Potem pa je druščina predlagala tauh v Piranu. Hmm, to bi pa šel! In še sončno vreme je bilo napovedano. V Izoli smo se ustavili samo na ogled nekaj malega opreme Mares. Voda pa je bila preveč kalna. Zato smo jo mahnili do Piranske punte, do potapljaškega centra. Kljub obotavljanju, ali bi se preoblačili zadaj v centru, sem nazadnje sprejel. Zdelo se mi je malce veliko 3 eur za eno uporabo prostorov - ampak sem se zmrzovanja na prejšnjem tauhu v Bohinju in Soči... Torej center ja.
Na prvi potop smo šli vsi. Po pesku v vodo in naprej do grebena. Ob dnu grebena smo plavali levo (proti zahodu). Vidljivost ni bila kaj prida. Tam sem bil vesel, da sem s sebj vzel baterijo. V luknjah med skalami je bilo marsikaj živega. Kot ponavadi mnogo ježev, tistih velikih vijoličastih z belimi konicami. Res so bili lepo rejeni. Tudi enega večjega jastoga smo videli. In ugor se je skrival v luknji. Ob povratku smo plavali višje, kjer je bila bistveno boljša vidljivost.
Veter je morje kar dobro vzvalovil, zato smo imeli težave pri vstopu. Ampak je šlo. Vidljivost na prvih metrih je bila enaka kot na dnu Bohinjskega jezera. Nula. Valovi so dvignili ves mulj. Na 5 m globine valovi niso bili več tako močni in tudi vidljivost je bila še kar. Zunaj je bil že mrak, zato so bile svetilke obvezne. R. je preizkušal nov fotoaparat in ohišje. Poskušal sem mu pomagati z iskanjem zanimivih lokacij. Ampak sem verjetno bolj škodil z dvigovanjem mulja. Vseeno pa je nastalo nekaj lepih fotografij.






Že nekaj časa sem iskal primeren potapljaški računalnik zame. Po priporočilih je Uwatec Aladin standarden računalnik, ki ga uporablja veliko potapljačev. Serija računalnikov Pro se ne izdeluje več. Nisem želel kupovati rabljenega tako pomembnega dela opreme kot je računalnik. Kupil sem model Uwatec Aladin Prime. Je okrogle oblike, kar marsikoga moti. Priznam, pravokoten displej je res bolj čitljiv, ampak tudi na tega se da navaditi. Zanj sem odštel okrog 240 eur. Všeč mi je, da ima IR port za prenos shranjenih potopov. Shranji jih lahko do 25. Baterijo lahko uporabnik zamenja sam. Računalnik je že pripravljen za Nitrox mešanico do 50%. Nima pa možnosti delovanja v “bottom-timer” načinu (gauge-mode). Ampak jaz tega ne rabim - računalnik imam zato, da mi nadomesti tablice, izračuna dekompresijske postanke in me opozori na potencialno nevarno situacijo. Seveda pa mu (kot tudi ostalim elektronskim napravicam) ne gre zaupati 100%. Potapljanje je lahko nevaren šport in je potrebno misliti z lastno glavo.